Izberi državo za dostavo naročila
Za zagotavljanje funkcionalnosti našega spletnega mesta uporabljamo piškotke. Po podani privolitvi jih uporabljamo za analizo prometa in personalizacijo oglaševanja na oglaševalskih platformah tretjih oseb, vedno v skladu s pravili o varstvu osebnih podatkov.
Običajni hi-fi zvočniki so zasnovani tako, da posneti zvok predvajajo bolj zanimivo in privlačnejše z ojačanjem in slabšanjem nekaterih frekvenc, zato niso primerne za urejanje zvoka med snemanjem in post-produkcijo. Nasprotno, studijski monitorji so zasnovani tako, da proizvajajo kar najbolj realističen zvok, uravnotežen po celotnem frekvenčnem spektru. Opozorilo! Studio monitorji se prodajajo ločeno ali v paru.
Rešitev te dileme lahko močno poenostavi nadaljnjo izbiro. Pasivne zvočnike zlahka prepoznate po kabelskih objemkah na zadnji strani. Uporabljajo se za povezovanje kablov iz ojačevalnika. V nasprotju z aktivnimi v zvočniki nimajo vgrajenega ojačevalnika. Posebna kategorija so modeli z več ojačevalniki, poimenovani bi-amp ali tri-amp. Vsak gonilnik zvočnika napaja ločen ojačevalnik. Prednost pasivnega monitorja je večja modularnost povezave in nadaljnjega nadgrajevanja.
Čeprav se na splošno lažje kombinira z ostalimi napravami je standard v večini današnjih snemalnih studijev aktivni monitor z vgrajenim ojačevalnikom. Priklaplja se direktno k zvočni kartici ali mešalni mizi. Za ojačanje zvoka vsakega monitorja tako skrbi en skupen ali več samostojnih ojačevalnikov, ki so lahko različne kvalitete.
Pri izbiri se je vredno osredotočiti na vrsto same konstrukcije. Pri modelih z zaprto skrinjico igra pomembno vlogo tudi zrak v notranjosti, ki se okrog membrane premika. Vendar ta zrak ponavadi daje večji upor, zlasti ob širitvi nizkih frekvenc, ki nato zvenijo preveč ravno. Profesionalni studii imajo, zato raje monitorje s posebno odprtino, imenovano bas refleks, ki je običajno nameščena na sprednji ali zadnji strani konstrukcije.
Nearfield vs. farfield monitorji postavitev monitorjev v prostoru
Na zaznavanje zvoka, ki izhaja, ne vplivajo samo parametri monitorja, temveč tudi parametri oziroma zvočne lastnosti prostora v katerem jih poslušamo. Zvok se odbija od sten in vsega pohištva v prostoru. Idealno je postaviti monitor tako, da je poslušalec v polmeru neposrednega odmeva, z drugimi besedami, da se zvok preden doseže ušesa ne odbija od sten. Manjša kot je soba, manjši bo polmer odmeva v njej.
Zvočnik bi moral biti nameščen tako, da zvok potuje iz membrane direktno v uho poslušalca in nič na njegovi poti zvoka ne bi smelo ovirati. Prav zaradi tega je priporočljivo monitorje postaviti na stojalo ali pa jih obesiti na steno. Idealne pogoje dosežemo z enakomernim obračanjem obeh zvočnikov proti poslušalcu, tako da bodo zadnji robovi zvočnikov tvorili kot približno 60 stopinj. Monitorje razporedimo tako, da poslušanje poteka v polmeru neposrednega odmeva, torej približno 1,2 m od glave poslušalca, in tako, da monitorji tvorijo enakostraničen trikotnik z glavo poslušalca. Monitorje, ki jih uporabljamo na ta način, imenujemo monitorji bližnjega polja, torej monitorji za natančno poslušanje. Po angleško – near field monitors.
Izbira velikosti zvočnikov mora biti prilagojena velikosti sobe. Prevelik zvočnik v majhni sobi bo povzročil več težav kot koristi. Preglasen zvok se bo nekontrolirano odbijal od sten in predmetov v sobi, zaradi česar bo znatno popačen. Naše priporočilo je lahko osnovna usmeritev:
Velikost zvočnika (v colah) | Minimalna velikost sobe (m) | Zmogljivost zvočnika (W) |
---|---|---|
3“ – 4“ | 2,7 m x 2,1 m | 15 W – 30 W |
4,5“ – 7“ | 3,9 m x 3,0 m | 30 W – 60 W |
8“ – 10“ | 4,6 m x 3,0 m | 60 W – 100 W |
10“ (+subwoofer) | > 4,6 m x 3,0 m | > 100 W |
Pri iskanju idealnega položaja monitorja od poslušalca naletimo na težavo z nizkimi frekvencami. Te se po prostoru širijo veliko bolj nekontrolirano. Poleg neposrednega odmeva monitorjev bližnjega polja se bo intenzivnost nizkih frekvenc zmanjšala z naraščajočimi metri in zvok bo na splošno preveč popačen. Idealna rešitev je torej kombiniranje monitorjev bližnjega polja z monitorji oddaljenega polja, ki se od monitorjev bližnjega polja razlikujejo po večjem premeru zvočnika in večji moči. Far field monitorje lahko namestimo od 0,6 m do 1,2 m za near field monitorje, tako da oba monitorja tvorita eno os z glavo poslušalca.
Na širjenje zvoka najbolj vplivajo parametri oziroma akustične lastnosti prostora, zato bi morali poskušati čim bolj izboljšati prostor, v katerem poslušamo zvok. Na žalost tradicionalna pravokotna soba ne pripomore k dobremu širjenju zvoka in odmevi se kažejo v obliki velikega poudarka ali zatiranja nekaterih frekvenc. Zato priporočamo izboljšanje akustike prostora s pomočjo akustičnih elementov in v vsak vogal namestitev bas absorbčno past (bass trap), na stene namestimo absorčne plošče ali difuzorje in če monitorje namestimo na mizo, morajo biti samoumevnost primerne podložke.
Ploščat frekvenčni odziv
Idealen zvok mora biti uravnotežen in čim bolj jasen pri vsaki frekvenci. Je na posnetku slišati preveč basa ali nekaterih not ni mogoče natančno identificirati? Verjetno bo kriv monitor. Raven oziroma ploščat frekvenčni odziv najbolje razkrije svoje naravno bistvo pri srednjih frekvencah. V tem frekvenčnem razponu najbolje slišimo vokali, kitare, pa tudi na primer ritem boben, ki bo na kakovostnih monitorjih zvenel konkretno in živahno. V visokofrekvenčnem pasu prevladujejo zvoki činel. V tem pasu mora biti zvok oster, vendar ne sme preveč "zažigati". Vsak vokalni nadih mora biti prepoznaven v zvoku kakovostnih monitorjev.
Povzetek
Kakovostni studijski monitorji naj zvenijo realistično in brez okraskov. Njihova izbira mora biti odvisna od sobnih parametrov in še bolj pomembna je njihova namestitev v danem prostoru. Opozorilo! Vsi modeli niso na voljo v paru, nekateri se prodajajo po kosih. Dilemo pri izbiri lahko olajša ugoden komplet, ki poleg samih monitorjev vsebuje tudi drugo kompatibilno opremo za studio, kot so na primer, podložke, zvočna kartica, slušalke, kabli, stojala ali mikrofon.